We Think EuropeEuropean Youth Seminars @ Europahaus Marienberg
We Think EuropeSzerző
Zgodovina Evrope
készítette Zan Kovacic, 2010
BERLINSKI ZID
Berlinski zid, je bila prepreka, dolga preko 150 km ki je med letoma 1961 in 1989 delila vzhodni in zahodni Berlin. Zid je dopolnjeval obsežen varovalni sistem (bodeča žica, rešeta, kontrolna vozila, opazovalni stolpi in službeni psi). Mejo so strazili vojaki ki so preprecevali vsak poskus pobega. Pri poskusih pobega je umrlo vec kot 240 ljudi. Berlinski zid je padel 9. novembra 1989. Padec berlinskega zidu je pomemben dogodek v svetovni zgodovini. Najbolj znan ostanek zidu stoji med Hauptbahnhof in Oberbaumbrücke. Drugi ostanek zidu se nahaja na Niederkirchenstrasse.
Berlinski zid je prinesel negativne posledice. Mnoge družine so bile razdeljene, Vzhodni Berlinčani so ostali brez služb in možnosti zaslužka. Zahodni Berlinčani niso smeli svobodno potovati v NDR. Padec zidu je prinesel tudi pozitivne posledice. Prislo je do zdruzitve Nemcije, dramaticnih sprememb, ki so obljubljale boljše življenje v večini držav vzhodnega bloka. Propad komunističnega režima pa je s sabo odnesel tudi določeno varnost, kot je, recimo, stalna služba. tako da veliko prebivalcev nekdanje komunistične države danes ugotavlja, da je kapitalizem družbo naredil manj pravično.
MOJE MNENJE
Mislim da je bilo tezko, saj so ljudje ziveli kot v zaporu, morali so upostevati pravila in niso smeli izrazati svojega mnenja. Ce so ljudje skusali pobegniti so jih vojaki ustrelili. Tako, da niso videli svojih druzin in sorodnikov. Ker je policija preverjala ljudi, je sef v drzavi vedel vse o njih. Mislim da ni bilo pravicno, da so delali razlike med vzhodnim in zahodnim Berlinom. Zahodni Berlinčani so ziveli revno, niso smeli potovati v NDR in sorodnike so lahko z posebnimi dokumenti obiskali le ob koncu leta. Mislim da je prav da je Berlinski zid padel, zato, ker se je nemcem zivljenje spremenilo na boljse.
