Ekonomija v Evropi in Sloveniji

EKONOMIJA V EVROPI

Evropska unija se financira iz skupnega letnega proračuna, ki temelji na finančni perspektivi, to je dogovoru o ključnih prednostnih nalogah in okvirih proračunskih odhodkov Evropske unije za večletno obdobje ter predstavlja temeljni okvir za evropske politike v danem finančnem obdobju.

V nasprotju z nacionalnimi proračuni proračun EU ne sme v nobenem letu izkazovati primanjkljaja, torej morajo biti proračunski prihodki uravnoteženi s proračunskimi odhodki. Zgornje meje posameznih kategorij so določene v srednjeročnem okviru financiranja EU. Sredstva za financiranje skupnih politik, razvojnih in raziskovalnih programov se preko različnih politik in programov prelivajo nazaj v države članice. Znaten del sredstev iz proračuna EU je namenskih in jih država lahko črpa le na podlagi projektov, ki jih odobri Evropska komisija. Tako na primer Slovenija finančnih sredstev is evropskega proračuna ne prejema samodejno, temveč je višina prejetih sredstev odvisna od kakovostno pripravljenih programov.

EVRO

Voditelji držav članic EU so enotno ime za evropsko valuto-€ izbrali na zasedanju Evropskega sveta decembra 1995 v Madridu. Poleg odločitve, da bo skupni valuti ime euro, so se voditelji takrat dogovorili, da bo v veljavi zapis euro v vseh članicah ter da odstopanja, vključno s sklanjatvijo in množino, niso dovoljena, razen če država uporablja drugo abecedo, kot je primer Grčije. Takšna odločitev je bila nato potrjena še v uredbah Sveta EU iz leta 1997 in 1998. Slednja ureja še vprašanje centa ali stotina, pri katerem so nacionalne različice dovoljene.

Težava se je pojavila z vstopom novih članic, ko si je Slovenija poleg Latvije, Litve in Madžarske prizadevala, da bi bil mogoč nacionalni zapis evro, a so ostale članice vztrajale pri enotnem zapisu.

Zato so oktobra 2004 na zasedanju Odbora stalnih predstavnikov Sveta EU v Bruslju na pobudo nekaterih novih članic sprejeli kompromis glede zapisa imena skupne evropske valute. Slovenija je pisanje imena evro z "u" sprejela, ker gre za lastno ime valute in ker se že uporablja v vsej zakonodaji Evropske unije, vztrajali pa smo na pravici do sklanjanja po nacionalnih pravilih, kjer se končnice pripenjajo na koren besede, to je na prve tri črke. Skupna valuta se tako piše euro, dovoljeno pa je sklanjanje po nacionalnih jezikovnih pravilih.

Tako je v slovenskih različicah evropske zakonodaje in ostalih pravno-formalnih besedilih EU ime skupne valute zapisano euro. V vsakdanjem življenju, uradni in siceršnji javni rabi ter poslovanju, pa se evro v Sloveniji še vedno piše z "v", kar pa seveda ne izključuje možnosti uporabe zapisa euro.

Leta 1999 je bil evro uveden v Avstriji, Belgiji, na Finskem, v Franciji, na Irskem, v Italiji, Luksemburgu, Nemčiji, na Nizozemskem, Portugalskem in v Španiji. Leta 2001 se je tem državam pridružila tudi Grčija, ki v prvem krogu ni izpolnjevala maastrichtskih konvergenčnih meril, s 1. januarjem 2007 pa še Slovenija. S tem se je število članic območja evra povečalo na 13 držav. Območje evra trenutno zajema 307 milijonov ljudi od skupaj 493 milijonov prebivalcev v EU. 27 držav, zaradi velikosti in stabilnosti EU pa je evro tudi privlačna mednarodna valuta. Številne vlade ga uporabljajo kot valuto pri zadolževanju in rezervah ter izkoriščajo njegovo likvidnost, konvertibilnost in stabilnost.

Vse več potreb je, ki so nekako neomejene, s sredstvi s katerimi bi sledeče potrebe lahko zadovoljili pa smo omejeni, kar pomeni, da je temeljni ekonomski problem v neravnovesnem razmerju med potrebami in sredstvi za proizvodnjo teh dobrin, ki bi zadovoljile potrebe. Na podlagi tega, žal vedno ostajajo nekatere potrebe nezadovoljene. Vsak želi svoje potrebe čim bolje zadovoljiti, zato je prišlo do industrijskih revolucij, ki so pospešile razvoj gospodarstva. Npr. prva industrijska revolucija je povzročila iznajdbo parnega stroja, zaradi katerega so se iz obrti začele razvijati manufakture iz njih pa kasneje tudi industrija. Z vsem tem se je povečala tudi proizvodnja in tako je lahko bilo zadovoljenih več potreb.

Trenutno je v EU prisotna gospodarska kriza, ne le v manjših temveč tudi v večjih državah članicah. Tudi če si države med seboj pomgajo z finančnimi prispevki, misliva, da bi morala vsaka država sama urediti svojo ekonomijo. Ekonomija v Sloveniji je kot rečeno na zelo slabi ravni, zato so nujno potrebne izboljšave katerih midve nažalost ne morema narediti. Zato bo morala poskrbeti vlada Slovenije, ki pa nujno potrebuje volitve in nove člane.

Edina panoga, ki v Sloveniji zelo dobro obratuje in s tem tudi prinaša dohodek je turizem. Zelo razvit je v vseh predelih Slovenije, saj ima prav vsak del svoje posebnosti. Slovenijo vsako leto obišče 3 384 491, večina jih je iz Italije, Avstrije,Nemčije, Rusje in Nizozemske.62% obiskovalcev v Sloveniji tudi prenoči. Če bi se turizem še malo razvil in napredoval, bi na tak način lahko Slovenija vsaj malo izbegnila hudo krizo.